APDEJT.si

Bolgarski predsednik Rumen Radev je med srečanjem s predsednikom nemškega Zveznega ustavnega sodišča, prof. dr. Štefanom Harbartom, poudaril, da kršenje pravne države in porušenje ravnovesja med institucijami neizogibno vodita v spodkopavanje temeljev demokracije. Delegacija nemškega sodišča je bila v Bolgariji na obisku na povabilo bolgarskega Ustavnega sodišča.

Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da je bila policijska preiskava sobe pred šestimi leti, namenjena deportaciji moškega iz Gvineje, brez sodnega naloga nezakonita. Moški je s pritožbo uspel na najvišjem nemškem sodišču.

Nemško zvezno ustavno sodišče je odločilo, da je bila hišna preiskava pri Radiu Dreyeckland zaradi povezave na spletno stran linksunten.indymedia.org nesorazmerna in krši svobodo tiska. Novinar Fabian Kienert je bil tarča preiskave zaradi objave te povezave, sodišče pa je zdaj ugotovilo, da je šlo za napad na radijsko svobodo.

Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju je objavilo odločitev o plačilu uradnikov v Berlinu za obdobje od 2008 do 2017. Sodišča iz drugih zveznih dežel so prav tako zaprosila Karlsruhe za presojo zakonitosti plačila državnih uradnikov in sodnikov, na primer Schleswig-Holstein, ki je pred kratkim zaprosil za presojo prejemkov za leto 2022.

Odločitev nemškega ustavnega sodišča o triaži povzroča zmedo. Medtem ko prepoved "ex-post" triaže ščiti človekovo dostojanstvo, sodišče v tem vidi poseg v poklicno svobodo zdravnikov.

Ustavno sodišče Črne gore je v dveh nedavnih odločbah ugotovilo, da si črnogorska sodišča ne morejo privoščiti dodajanja pogojev za odgovornost države poleg tistih, ki jih določa zakon, saj takšno ravnanje omejuje pravice državljanov in podjetij do odškodnine zaradi nezakonitega ali nepravilnega dela državnih organov. V enem primeru je sodnik Gospodarskega sodišča napotil podjetje.

Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju preučuje spor glede zahteve po verski pripadnosti pri zaposlitvah v cerkvi. Pred sedmimi leti je Zvezno delovno sodišče odločilo, da cerkev ne sme pavšalno zahtevati določene verske pripadnosti za delovna mesta. Karlsruhe ima pomisleke glede te sodbe.

Imenovanje Ann-Katrin Kaufhold, ki jo nekateri označujejo za levičarsko aktivistko, za sodnico nemškega zveznega ustavnega sodišča je sprožilo različne odzive. Medtem ko jo sistemski mediji pozdravljajo, kritični glasovi prihajajo predvsem iz desnega političnega spektra, ki poudarjajo, da bi to lahko ogrozilo nevtralnost sodišča. Tudi portal "Tichys Einblick" kritično poroča o izbiri.

Bundesrat je dan po izvolitvi novih ustavnih sodnikov v Bundestagu izvolil Ann-Katrin Kaufhold za podpredsednico nemškega zveznega ustavnega sodišča. Izvolitev je potekala soglasno, Kaufhold pa bo funkcijo opravljala ob predsedniku sodišča, Stephan Harbarth. Nekateri ji očitajo levičarski aktivizem, vendar so te obtožbe neutemeljene.

Bundestag je v drugem poskusu, s potrebno dvotretjinsko večino, izvolil tri nove sodnike za Zvezno ustavno sodišče. SPD in Union sta izrazili olajšanje, saj so vsi trije kandidati prejeli potrebno večino. Izvolitev stabilizira koalicijo, vendar ostajajo odprta nekatera neprijetna vprašanja.

Odbor za volitve nemškega Bundestaga je predlagal Sigrid Emmenegger, kandidatko SPD, za novo sodnico na Zveznem ustavnem sodišču. Po neuspešni izbiri Brosius-Gersdorf, bo Bundestag kmalu glasoval o njeni izbiri. Gre za ponoven poskus zasedbe treh prostih mest na ustavnem sodišču.

V nemškem Bundestagu bodo v četrtek ponovno poskušali izvoliti sodnike v Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju. Pri tem pa se je izkazalo, da poslanska skupina Levice (Die Linke) ni dosegla enotnega dogovora o skupnem stališču pri glasovanju, zato se bodo poslanci odločali po lastni vesti.

V Nemčiji je predvidena izvolitev sodnikov na Zvezno ustavno sodišče, ki je bila julija preložena. Stephan Brandner kritizira izbiro Ann-Katrin Kaufhold za sodnico, medtem ko naj bi SPD namesto Frauke Brosius-Gersdorf predlagala Sigrid Emmenegger, katere kandidatura naj ne bi bila sporna. Emmeneggerjeva je pod drobnogledom, Union pa jo podpira.

Po neuspešni izbiri Frauke Brosius-Gersdorf, je SPD predlagala Sigrid Emmenegger, sodnico zveznega upravnega sodišča, kot novo kandidatko za ustavno sodnico. Napovedan je bil tudi nov termin za izvolitev.

Roland Koch, nekdanji premier Hessena iz vrst CDU, je ostro posvaril pred stranko AfD, saj meni, da njihova izvolitev krepi politično levico v Nemčiji. Kljub temu je Koch izrazil pripravljenost za pogovore s stranko Levica, predvsem v kontekstu izbire sodnikov za Zvezno ustavno sodišče, kjer je potrebna dvotretjinska večina.

Nemška stranka AfD (Alternativa za Nemčijo) je vložila ustavno pritožbo na Zvezno ustavno sodišče, ker jo Zvezni urad za zaščito ustave obravnava kot osumljenca za desni ekstremizem. Stranka se že tri leta spori z uradom glede te uvrstitve in trdi, da je neupravičena. Po neuspehih pred različnimi instancami se je AfD odločila za pritožbo na najvišjem sodišču.

Alternativa za Nemčijo (AfD) se je pritožila na nemškem ustavnem sodišču zaradi njene uvrstitve med domnevne "sumljive primere" s strani nemške obveščevalne službe "Verfassungsschutz". AfD se že dlje časa pravda z "Verfassungsschutzom" glede načina, kako je stranka ocenjena in označena.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je našla nadomestno kandidatko za ustavno sodišče, potem ko je Frauke Brosius-Gersdorf odstopila. SPD se bo zdaj znotraj stranke in z unijo pogovarjala o novem imenu za zasedbo treh sodniških mest na zveznem ustavnem sodišču. Bundestag naj bi septembra ponovno poskusil izvoliti sodnike. Končni dogovor z unijo še ni dosežen.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je napovedala novega kandidata za Zvezno ustavno sodišče, potem ko je prejšnja kandidatka Frauke Brosius-Gersdorf povzročila spor v vladni koaliciji. SPD se bo o novem imenu pogovarjala z Unionom, pri čemer že obstajajo opozorila o možnih posledicah, če izbira ponovno ne bo uspešna.

RBB se je neuspešno pritožil na Zveznem ustavnem sodišču proti novemu državnemu sporazumu dežel Berlin in Brandenburg, ki naj bi po škandalu Schlesinger zagotovil večjo transparentnost in nadzor nad javnim zavodom. Sodišče je zavrnilo pritožbo RBB, ki je imel pripombe na nove zahteve, uvedene po krizi leta 2022, ki je razkrila obtožbe o klientelizmu in zapravljanju.

Tri nemške zvezne države so vložile tožbo na zveznem ustavnem sodišču v Karlsruheju proti novim pravilom o načrtovanju bolnišnic, ki so začela veljati leta 2024. Pravila določajo minimalno število pacientov, ki jih morajo bolnišnice obravnavati, da bi lahko ponujale določene zdravstvene storitve. Države se pritožujejo predvsem zaradi oskrbe prezgodaj rojenih otrok in menijo, da so jim bile odvzete pristojnosti.

Zaradi zadržkov v Uniji glede kandidatke za ustavno sodnico Brosius-Gersdorf, se je v Bundestagu preložila izbira treh kandidatov za ustavne sodnike. Premier Brandenburga, Dietmar Woidke (SPD), predlaga popolno zamenjavo vseh dosedanjih kandidatov za zasedbo treh mest na Zveznem ustavnem sodišču.

Nemško zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju naj bi že v preteklosti nudilo politično pomoč pri zasedbi sodniškega mesta. Sedaj se postavlja vprašanje, ali lahko Karlsruhe ponovno priskoči na pomoč in ponudi ideje za rešitev trenutnega spora.

Glede na nove članke naj bi zvezno ustavno sodišče že v preteklosti nudilo pomoč politiki pri zasedbi sodniškega mesta. Obstaja možnost, da bo Karlsruhe ponovno prevzel vlogo 'idejnega vodje' in poskušal pomagati koaliciji pri reševanju spora glede izbire sodnikov.

Avstrijski zvezni glavar Gradiščanske Hans Peter Doskozil je ponovno poudaril svojo zahtevo po pravičnejši porazdelitvi sredstev v okviru finančnega izravnalnega mehanizma za leto 2028. V primeru nezadovoljujočih rezultatov pogajanj je napovedal nadaljnje ukrepe, med drugim sklicevanje na odločitev ustavnega sodišča glede porazdelitve dohodninskih deležev. Politolog Hans Vorländer je medtem opozoril, da bi konflikt glede zasedbe sodniških mest lahko škodil ugledu zveznega ustavnega sodišča, ki je po njegovih besedah v preteklosti predvsem pomirilo politične konflikte. Doskozil je ob tem kritiziral ÖVP zaradi dela v polovičnem delovnem času in izrazil pomisleke glede zvišanja upokojitvene starosti na 70 let.

Do 350 pripadnikov gibanja 'Reichsbürger' in 'samoupravljalcev' se je zbralo na Schlossplatzu v Karlsruheju, le nekaj metrov od zveznega ustavnega sodišča. Govorec je na shodu pozval k odporu proti "diktaturi v naši državi". Na nasprotni demonstraciji je sodelovalo približno 250 ljudi.

CDU poslanka Caroline Bosbach se sooča z obtožbami o zlorabi več tisoč evrov strankinih sredstev. Bosbachova se je sicer obramba pred obtožbami, da je prejela strankin denar, odločno branila.

Bayerischer Rundfunk je sprožil polemiko s svojim vprašanjem, ki je nakazovalo na "kampanjo proti" sodnici Frauke Brosius-Gersdorf. Besedilo s strani Roberta J. De Lapuente ostro kritizira ta pristop, češ da je pravzaprav Brosius-Gersdorf "sama kampanja". Besedilo nadalje navaja, da se je voditelj "Gefährder des Monats" (nevarnež meseca) dotaknil obeh sodnic, Frauke Brosius-Gersdorf in Ann-Katrin Kaufhold, kot "aktivističnih, avtoritarnih in antidemokratičnih". Pod črto pa je glavno sporočilo, da SPD in "zeleni" partnerji vztrajajo pri imenovanju obeh sodnic na zvezno ustavno sodišče, ne glede na kritike.

Nova javnomnenjska raziskava ZDF-Politbarometer je pokazala nadaljnji padec priljubljenosti Unije (CDU/CSU), ki je skupaj z SPD zdrsnila na 27 odstotkov podpore. Hkrati je stranka AfD dosegla najvišjo podporo od aprila. V osebnem rejtingu je minister iz vrst krščanskih demokratov prehitel politika SPD. Večina Nemcev je nezadovoljna s črno-rdečo vlado kanclerja Merza.

Vodja kabineta kanclerja Thorsten Frei je pozval k bolj premišljeni debati o izbiri sodnikov, še posebej v primeru Frauke Brosius-Gersdorf, ki jo je označil za "strokovno zelo usposobljeno pravnico". Poudaril je, da ni nujno, da bi se pri sodniških imenovanjih strinjali z vsemi stališči kandidatov. CDU si prizadeva za omejitev škode v sporu glede kandidature SPD za zvezno ustavno sodnico.

Vodja CSU-jeve poslanske skupine Alexander Hoffmann je predlagal zamenjavo celotnega kadra kandidatov za položaj ustavnih sodnikov. Ta poteza prihaja v luči koalicijskega spora glede izvolitve treh novih sodnikov na zveznem ustavnem sodišču. Hoffmann je izrazil mnenje, da bi nov kadrovski paket lahko vseboval popolnoma nove obraze, vendar to ni nujno.

Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju je zavrnilo pritožbo nemške stranke AfD zoper sodbo v zadevi nekdanje premierke Porenje-Pfalške, Malu Dreyer (SPD). AfD je vložila pritožbo, ker je Dreyerjeva javno kritizirala stranko in zahtevala državno nevtralnost. Sodišče je zavrnilo argument AfD, s čimer je Dreyerjevi omogočilo nadaljevanje kritik.

Stranka CSU je ponovila predlog za novo kadrovsko rešitev spora glede izvolitve treh sodnikov v zvezno ustavno sodišče, ki vključuje ponoven pregled celotnega kadrovskega paketa in zamenjavo vseh dosedanjih kandidatov. Predlog je naletel na oster odziv koalicijskih partnerjev, SPD in Zelenih, ki so ga označili kot "vrhunec nespoštljivosti" in ga ostro zavrnili, pri čemer SPD vztraja pri Juristki Brosius-Gersdorf. CDU-jev generalni sekretar Carsten Linnemann je prevzel odgovornost za reševanje koalicijskega spora.

Organizacija za državljanske svoboščine (Gesellschaft für Freiheitsrechte) je vložila ustavno pritožbo proti uporabi sporne programske opreme Palantir, ki jo uporablja bavarska policija za analizo podatkov. Programska oprema, ki jo je razvil Peter Thiel, naj bi omogočala tudi vohunjenje za neosumljeni osebami in s tem kršila temeljne pravice ter načela varovanja podatkov.

Thorsten Frei (CDU), vodja kanclerjevega urada, je zavrnil zahtevo stranke Levice po lastnem predlogu za sodnika na nemškem zveznem ustavnem sodišču. Ta zahteva je nastala v zameno za podporo Levice pri doseganju dvotretjinske večine za predlagane kandidate koalicije Schwarz-Rot v Bundestagu. Incident poudarja politične prepire, ki ovirajo ponovno zasedbo sodniških mest na sodišču, kar potencialno vodi v ustavno krizo. Neuspeh kandidata za sodnika nakazuje na zapletenost in morebitno blokado pri imenovanju.

Nemški zdravnik, ki je bil obsojen zaradi uboja v primeru prepovedane evtanazije, je dokončno izgubil pritožbo pred zveznim ustavnim sodiščem v Karlsruheju. S tem je sodišče potrdilo prejšnjo obsodbo in zavrnilo njegovo pritožbo, kar pomeni, da mora sprejeti obsodbo zaradi uboja, povezanega z asistiranih samomorom.

Spor glede izvolitve ustavne sodnice Frauke Brosius-Gersdorf se je nadaljeval, pri čemer je Univerza v Potsdamu začela preiskavo doktorske disertacije poslanke CDU Saskie Ludwig zaradi obtožb o plagiatorstvu. Ludwigova je predhodno kritizirala Brosius-Gersdorfovo zaradi podobnih obtožb. Dodatno so se pojavile kritike glede prepovedi uporabe simbolov LGBTQ+ v Bundestagu, saj je več poslancev moralo odstraniti mavrične zastave in druge simbole. Zeleni, Levica in SPD so izrazili opozorila pred "kulturnim bojem" v plenarni dvorani in pozvali predsednico Bundestaga Julio Klöckner k "predsedniški umirjenosti" po sporu glede mavričnih zastav, plakatov in priponk. Incident je sprožil razpravo o svobodi izražanja v parlamentu.

Predsednik SPD Lars Klingbeil vztraja pri kandidaturi Frauke Brosius-Gersdorf za sodnico nemškega ustavnega sodišča in zahteva ponovitev volitev v Bundestagu, ki so bile prejšnji teden odpovedane. Klingbeil trdi, da so bili pomisleki Unije glede plagiatorskih obtožb proti Brosius-Gersdorfovi odpravljeni. Kljub temu Unija ne vidi razloga za hitro ponovitev glasovanja in ne čuti časovnega pritiska.

Predsednica nemškega Bundestaga, Julia Klöckner, je poudarila, da je parlament stalno tarča hekerskih napadov in je zato pozvala k izboljšanju kibernetske obrambe. Prav tako si prizadeva za zakonsko podlago, ki bi omogočila strožji varnostni nadzor obiskovalcev, s čimer bi policiji zagotovila dostop do ključnih informacij.

Ustavni pravnik Alexander Thiele je Frauke Brosius-Gersdorf označil za "čudovito kompromisno kandidatko" in posvaril pred njenim umikom iz kandidature za zvezno ustavno sodišče. Thiele je podal nasvete krščanskim demokratom in komentiral kritike cerkva ter načela, povezana z imenovanjem.

Nekdanji predsednik CSU Horst Seehofer se je vključil v razpravo o kandidatki SPD za ustavno sodišče, Frauke Brosius-Gersdorf, in javno izjavil, da bi jo sam izbral za sodniški položaj. Ob tem je svojo stranko, CSU, pozval k disciplini, glede propadle izbire sodnika pa je izrazil svoje lastno mnenje.

Nepričakovana zavrnitev izvolitve novih sodnikov za nemško ustavno sodišče je v središče zanimanja znova postavila vprašanja o delovanju in nalogah te najvišje pravne institucije v državi. Običajno neopazne volitve so tokrat sprožile razprave o tem, kako so sodniki izbrani in kakšne so njihove pristojnosti ter vloga pri varovanju ustave.

Nemški kancler Friedrich Merz je razkril, kako namerava rešiti primer sporne kandidatke za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf, ki je dominiral na njegovem prvem poletnem nastopu. Notranji minister Alexander Dobrindt pa je Brosius-Gersdorfovi posredno svetoval, naj se umakne iz kandidature za Zvezno ustavno sodišče, saj naj bi njena nominacija, še preden je bila izvoljena, že škodovala zaupanju v pravosodje. Razprava o Brosius-Gersdorfovi in drugi kandidatki Ann-Katrin Kaufhold je potekala v luči skrbi glede pluralizma in stališč do splava, pri čemer je preložitev volitev Brosius-Gersdorfove primarno povezana z njenimi izjavami o splavu.

Izvolitev ustavnih sodnikov v Nemčiji se je zapletla, kar je sprožilo kritike, da so se 'kartelne stranke' – CDU in SPD – polastile najvišjega sodišča. AfD, kot druga najmočnejša frakcija, naj ne bi imela pravice predlagati kandidatov, kar je sprožilo vprašanja o legitimnosti postopka. Kljub neuspešni izvolitvi in tesni večini črno-rdeče koalicije v Bundestagu, kancler Friedrich Merz (CDU) ne namerava strogo uveljavljati frakcijske discipline, ampak bo poslancem pustil proste roke pri glasovanju.

Neuspešna izvolitev novih sodnikov in sodnic je v središče pozornosti postavila delovanje nemškega zveznega ustavnega sodišča. Članki pojasnjujejo, kdo je imenovan na to pomembno sodišče in kako poteka njegovo delo.

Kancler Friedrich Merz je na svoji prvi poletni tiskovni konferenci pozval k optimizmu in napovedal, da je 'obrat napovedan', vendar mu po mnenju novinarjev ni uspelo izboljšati vzdušja v koaliciji, ki je bila v ospredju zaradi neuspele izbire sodnikov. Merz se je odzval na številna vprašanja o notranji politiki ter kritiziral Evropsko unijo glede zunanjepolitičnih tem, kot sta Izrael in Rusija. Kljub prizadevanjem za pozitiven ton se je Merz moral soočiti z intenzivnim zaslišanjem novinarjev, ki so se osredotočali predvsem na notranje konflikte in izbiro sodnikov.

Kritike glede kandidature Frauke Brosius-Gersdorf za ustavno sodnico se ne umirjajo. Nemški notranji minister Dobrindt je znova svetoval pravnici, naj se ne postavlja več na volitve. Poleg Brosius-Gersdorfove, je v ospredju tudi druga kandidatka SPD za Zvezno ustavno sodišče.

Politiki iz CDU, Zelenih in FDP so pozvali k opazovanju zavezništva BSW s strani nemškega urada za varstvo ustave, saj ga vidijo kot "vhodna vrata za ekstremizem". Istočasno se razvnema debata o politizaciji ustavnega sodišča. Poskus namestitve dveh ideološko pristranskih levičarskih pravnic na mesto ustavnih sodnic je bil kritiziran kot poskus levice, da bi lahko določala zvezno politiko tudi brez politične večine. Lorenz Gösta Beutin iz Levice se upira predlogu Wolfram Weimerja, ki si prizadeva poenostaviti izbiro sodnikov ustavnega sodišča, da bi omejil vpliv "ekstremistov" v Bundestagu. Beutin se boji za demokracijo in "ekstremiste" vidi drugje.

Nemško vlado je prizadelo odloženo glasovanje o izbiri ustavne sodnice, potem ko so desničarski aktivisti in mediji sprožili kampanjo proti kandidatki Frauke Brosius-Gersdorf, ki se sedaj mora braniti pred obtožbami in lažmi. Medtem je zvezna dežela Porenje-Pfalz zaostrila pogoje za dostop do javnih služb, sklicujoč se na boj proti skrajno desni stranki AfD. Ta poteza, ki uvaja eno najstrožjih ureditev preverjanja ustavne zvestobe v državi, vpliva tudi na antifašistične skupine, gibanja za solidarnost s Kurdistanom in leve sindikaliste, kar obuja stare konflikte med državo in določenimi civilnodružbenimi skupinami.